Onesnaževanje okolja

Škodljiv učinek človekove dejavnosti na naravno okolje imenujemo onesnaževanje okolja. Onesnaževanje dosega v sodobnem času izredne razsežnosti. Človek s svojo dejavnostjo povzroča ogromno škodo v ozračju, litosferi, hidrosferi in biosferi. V mnogih primerih je škoda nepopravljiva.

Za onesnaževanje okolja je odgovoren človek: človeška populacija nenehno raste, posledično raste tudi poraba. Tudi višji življenjski standard spodbuja ljudi k večji porabi. Zaradi zadovoljevanja naraščajočih potreb je treba povečati proizvodnjo energije ter industrijsko in kmetijsko proizvodnjo. Zaradi povečane porabe pa proizvajamo več odpadkov in odpadne vode.

Učinki

Nekateri onesnaževalci okolja, na primer ogljikov dioksid, ki nastaja pri gozdnih požigih in pri delovanju motornih vozil ter metan, ki je stranski produkt živinoreje, povečajo koncentracijo toplogrednih plinov v ozračju, zaradi česar stalno raste povprečna temperatura na Zemlji. Drugi onesnaževalci, ki se v ozračje sproščajo predvsem kot stranski produkti težke industrije, poškodujejo ozonsko plast, ki obdaja Zemljo. Na slabšo kakovost zraka v velikih mestih dodatno vplivata smog in toplotno onesnaženje.

Vodna telesa onesnažujemo s škropivi, pesticidi, živalskim gnojem, olji in kemikalijami. V mnogih državah je čiščenje odpadne vode še vedno nerešen problem. Onesnaževalci iz voda prodirajo v tla, ki jih onesnažujejo tudi vse večje količine odpadkov. Razgradnja nekaterih odpadnih snovi lahko traja več tisoč let, v tem času neprestano spuščajo strupene snovi v tla.

Posledice

Zaradi globalnega segrevanja in mestnih toplotnih otokov ljudje vse več uporabljajo klimatske naprave, kar vodi v večjo porabo energije. Številne države naraščajoče potrebe po energiji lahko zadovoljijo le z elektrarnami, ki prav tako onesnažujejo okolje in prispevajo h globalnemu segrevanju. Zaradi segrevanja se na Zemlji dogajajo podnebne spremembe: nekatera območja postanejo puščavska. Na takšnih nerodovitnih območjih so pogoji za pridelovanje hrane skromni oziroma nezadostni, pojavi pa se tudi problem pomanjkanje pitne vode.

Globalno segrevanje povzroča izginotje ledenih plošč in taljenje ledenikov, zaradi česar se dvigne gladina oceanov. Posledica podnebnih sprememb, kemikalij, ki se sproščajo iz razpadajočih odpadkov ter iz kmetijske in industrijske dejavnosti, kislega dežja, pa tudi evtrofikacije je propadanje živega sveta. Spremenjene življenjske razmere in propadanje živega sveta vodi v rušenje ravnovesja prehranjevalnih verig in celotnega ekosistema.

Vodni onesnaževalci povzročajo smrt živega sveta voda. Toplota in onesnažene vode ter hrana lahko povzročijo širjenje bolezni in epidemij.

Zaradi globalnega segrevanja ter pomanjkanja pitne vode in hrane številna območja postanejo neprimerna za bivanje. Zaradi tega se množice ljudi odločajo za selitev s teh območij v kraje, ki ponujajo boljše življenjske pogoje.

Če ne želimo, da bi onesnaževanje pustilo katastrofalne posledice v našem okolju, moramo takoj ukrepati. Vsak posameznik lahko prispeva tako, da postane osveščen potrošnik in spremeni svoj življenjski slog. Uporabljamo npr. manj plastičnih izdelkov, redkeje se vozimo z avtomobili, selektivno zbirajmo odpadke, kompostirajmo in naredimo naše domove energetsko učinkovite. Šteje vsak, še tako majhen korak.

Varstvo okolja predstavlja velik izziv za celotno družbo. Ključno vlogo imajo zakonodajalci, saj mora biti financiranje varstva okolja urejeno z zakonom. Vlade morajo finančno podpirati okoljevarstvene naložbe, npr. pogozdovanje in javni prevoz. Veliko pozornost je treba nameniti ozaveščanju o ravnanju z odpadki in čiščenju odpadne vode. Nenazadnje je treba ukiniti tehnologije, ki onesnažujejo okolje.

Za reševanje problema onesnaževanja okolja ni dovolj le ukrepanje na lokalni ali nacionalni ravni, ampak so potrebni globalni projekti, kot je projekt »Ocean Cleanup«. Najti moramo rešitev za prenaseljenost in prekomerno porabo, saj ne vemo, koliko ljudi lahko prenese Zemlja ob tej obremenitvi. V čim večjem obsegu je treba uvajati okolju prijazne tehnologije na področju proizvodnje energije, transporta in pakiranja. Potrebno bo razviti inovativno tehnološko rešitev za odstranjevanje letno več milijard ton ogljikovega dioksida iz ozračja.